Kaj je ločitev?
Ločitev oziroma razveza zakonske zveze je uraden pravni postopek, s katerim se zakonska zveza med dvema osebama formalno konča. V Sloveniji je ločitev pogost pojav, saj se po statističnih podatkih razveže že vsak tretji par.
Slovenska zakonodaja določa dve vrsti ločitve. Sporazumna ločitev omogoča, da se zakonca sama dogovorita o ključnih vidikih razveze in življenju po njej, vključno z delitvijo premoženja in skrbjo za otroke. Nesporazumna ločitev oziroma ločitev s tožbo nastopi, kadar eden od zakoncev ne pristane na enake pogoje kot drugi.
Takšni postopki so pogosto dolgotrajni in zahtevni, saj v njih praviloma sodelujejo tudi odvetniki za ločitve, ki zastopajo interese svojih strank. Vsak izkušen odvetnik bo vedno najprej predlagal sporazumno rešitev, saj ta skrajša postopek, zmanjša stroške in prepreči nepotrebne spore med zakoncema.
Kdaj govorimo o sporazumni ločitvi?
Sporazumna ločitev nastopi, ko se zakonca strinjata z razvezo zakonske zveze in se samostojno dogovorita o delitvi skupnega premoženja ter skrbništvu nad skupnimi mladoletnimi otroki. Če dogovora ne dosežeta v katerem koli od teh ključnih vprašanj, postopek preide v nesporazumno ločitev, pri čemer o spornih zadevah odloča sodišče na podlagi dokaznega gradiva in zaslišanja obeh strank.
Kako poteka sporazumna ločitev?
Kot že omenjeno, morata zakonca najprej doseči dogovor. Ko jasno določita delitev premoženja in skrb za skupne mladoletne otroke, lahko vložita vlogo za ločitev na pristojno okrožno sodišče, ki se nahaja na območju njunega zadnjega skupnega bivališča.
Vloga mora vsebovati vse bistvene podatke, med katerimi so podatki o pristojnem sodišču, podatki o zakoncih, podatki o skupnem premoženju in mladoletnih otrocih, opis spornega predmeta ter vse ostale informacije, ki jih zahteva zakon. Pomembno je, da jo oba zakonca lastnoročno podpišeta in oddata bodisi v fizični bodisi v elektronski obliki. Če se odločita za elektronsko oddajo prek portala e-Sodstvo, morata biti registrirana kot zunanja kvalificirana uporabnika.
Poleg vloge morata predložiti tudi izjavo, da se strinjata z ločitvijo, ter notarsko overjen dogovor o delitvi premoženja. Če imata skupne mladoletne otroke, morata priložiti tudi mnenje centra za socialno delo ter dogovor o skrbništvu in plačilu preživnine.
Kako poteka delitev skupnega premoženja med zakoncema?
Ločitev vključuje tudi delitev skupnega premoženja, če ga zakonca imata. V prvem koraku je nujno določiti premoženjsko maso, ki zajema vse premoženje, pridobljeno med trajanjem zakonske zveze. Skupno premoženje vključuje nepremičnine in premičnine večje vrednosti, ki sta jih zakonca skupaj pridobila in aktivno uporabljala.
V premoženjsko maso pa ne spada individualno premoženje vsakega zakonca, kot so nepremičnine, podedovane od staršev, ali osebne premičnine, kot so računalniki in telefoni. Pri delitvi premoženja se zakonca običajno odločita za enakomerno razdelitev, pri čemer se od skupnega premoženja odštejejo tudi skupni dolgovi.
Pred oddajo vloge za ločitev se morata zakonca zglasiti pri notarju, ki zapiše njun sporazum. Sporazum o delitvi skupnega premoženja mora nujno biti pripravljen v obliki notarskega zapisa, ki mora biti tudi overjen. Delež, ki ga prejme posamezen zakonec, je stvar dogovora.
Vse navedeno velja izključno v primeru sporazumne ločitve, pri kateri zakonca sama določita delitev premoženja. Če dogovora ne dosežeta, o delitvi odloča sodišče v okviru nesporazumne ločitve. Sodišče v tem primeru najprej določi obseg skupnega premoženja, nato pa na podlagi dokaznega gradiva preuči, kako se bo premoženje razdelilo med zakoncema. Pri tem ne upošteva zgolj višine prihodkov vsakega zakonca, saj bi sicer večji delež vedno pripadel tistemu z višjo plačo. Pomembno je tudi, kdo je skrbel za dom in družino, saj sodišče to obravnava kot enakovreden prispevek k skupnemu premoženju.
Delitev premoženja je zato rezultat kombinacije ekonomskih in družinskih dejavnikov, pri čemer sodišče presoja celotno sliko, ne le finančnih prispevkov posameznega zakonca.
Na kakšen način poteka ločitev s tožbo oziroma nesporazumna ločitev?
Nesporazumna ločitev nastopi v primeru, ko se eden od zakoncev ne želi ločiti oziroma se ne strinja z načinom delitve premoženja ali skrbi za skupne mladoletne otroke, ki ga predlaga drugi zakonec. Ločitev s tožbo poteka pred sodiščem, ki je pristojno za obravnavo določenega primera. Ko sodišče sprejme odločitev, se ločitev izvede s sklepom v nepravdnem postopku. Pomembno je, da sodišče presodi glede delitve premoženja in skrbi za skupne mladoletne otroke, ob tem pa mora seveda zbrati čim več dokazov, ki pričajo v prid posameznega zakonca.
Postopek ločitve s tožbo se lahko začne na pobudo enega zakonca, kadar postane zakon zanj nevzdržen. V tem primeru vloži vlogo na sodišče v kraju njunega zadnjega skupnega stalnega prebivališča. Vloga mora vsebovati vse bistvene podatke, vključno z natančnim opisom spornega predmeta, ter biti lastnoročno podpisana s strani zakonca, ki jo oddaja.
Odda se lahko v fizični ali elektronski obliki, podobno kot pri sporazumni ločitvi. Ko sodišče prejme vlogo, preuči primer in razpiše razpravo, na katero morata priti oba zakonca. V primeru ločitve s tožbo je priporočljivo, da si vsak izmed njiju poišče odvetnika za ločitve, ki zastopa njegove interese in si prizadeva za najboljši možen izid v postopku.
Ločitev s tožbo je v praksi pogosto bolj zapletena in dolgotrajna od sporazumne ločitve. Postopek lahko traja tudi več let, saj je treba doseči kompromis ali pa sodišče čaka na vse potrebne dokaze za sprejem odločitve.
Poleg dolgotrajnosti je takšna ločitev tudi znatno dražja, saj si zakonca običajno najameta vsak svojega odvetnika, odvetniške tarife pa niso nizke. Zaradi teh razlogov je priporočljivo, da si zakonca pred oddajo vlog vzameta čas in skušata doseči sporazum, saj lahko tako prihranita čas, denar in čustveni napor.
Kaj pa v primeru skupnih mladoletnih otrok?
Če imata zakonca skupne mladoletne otroke, morata pred oddajo vloge za ločitev obvezno obiskati center za socialno delo (CSD). CSD organizira sestanek oziroma razgovor, na katerega so povabljeni oba zakonca in skupni mladoletni otroci.
Namen razgovora je, da CSD podrobno preuči družinsko situacijo, pri čemer upošteva dobrobit otrok. Na podlagi zbranih podatkov pripravi uradno mnenje, ki je obvezen del vloge za ločitev in ga morata zakonca priložiti k dokumentaciji, ki jo oddajata na sodišče.